Razvoj sesalnih bagrov je šel skozi tri faze: najprej so Američani v 18. stoletju izumili sesalni bager. Bagerje so takrat uporabljali predvsem za poglabljanje mulja v celinskih rekah, njihovi trupi pa so bili relativno majhni. Ta stopnja je trajala do šestdesetih let prejšnjega stoletja. Druga faza je trajala od šestdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so države, kot sta Nizozemska in Japonska, prevzele vodilno vlogo pri melioraciji zemlje na odprtem morju. Samo Nizozemska je v prejšnjem stoletju pridobila 2300 kvadratnih kilometrov zemlje, kar ustreza približno 320.000 standardnim nogometnim igriščem, s čimer se je povzpela na vodilni položaj pri načrtovanju in razvoju sesalnih bagrov. Tretja stopnja se je začela po letu 2000, ko so se veliki sesalni plavajoči bagri odpravljali v globoko morje, Kitajska pa je začela vzpon. Kitajske neodvisne inovacijske zmogljivosti so se znatno izboljšale in dosegle kvalitativni preskok od domače modifikacije do popolnoma neodvisnega načrtovanja in gradnje. Leta 2017 je Ministrstvo za trgovino izdalo obvestilo, v katerem je navedeno, da je zaradi varovanja nacionalne varnosti in interesov prepovedalo izvoz visoko{17}}zmogljivih sesalnih plavajočih bagrov v katero koli državo.
Veliki sesalni plavajoči bagri razburkajo nevidno rečno dno in usedline morskega dna ter grebene, kar omogoča-razcvet pristaniških gospodarstev in utrjuje temelje pomorske moči. Od tega, da jih pred 20 leti nismo mogli zasnovati in izdelati, do danes, ko ena za drugo izpluje doma zasnovana in izdelana pomorska težka oprema, pozdravljamo neomajna prizadevanja generacij kitajskih znanstvenikov in se veselimo rojstva več takšnih kitajskih inovacij!